Page 3 - Неделник Зенит број 821
P. 3
FOKUS 22 noemvri 2024 3
Anot graden
so anti~ki kameni direci
Spored istoriskite podatoci, Kur{umli an bil izgraden od Turcite pri
doa|aweto na Balkanot, za{to Prilep bil poznat ekonomski centar. Trgovci
so karavani i pridru`ba doa|ale i preno}uvale vo anot. Vo pridru`nite
objekti imalo i pondila za smestuvawe i prehrana na kowi, kobili i magari-
wa. Zapi{ano e deka portata na Anot bila golema da mo`at da vlezat i kami-
li.
Edno od predanijata veli deka pokrivot na Anot bil oloven i zatoa Tur-
cite go narekle Kur{umli an. Pri gradbata na bliskata ^ar{i xamija, nemale
dovolno materijali i go rasturile olovniot pokriv na Anot da ja pokrijat
xamijata.
Vo okolinata na yidot u{te stojat golemi mermerni, oblikuvani blokovi i
stolbovi. Vo predanijata na Cepenko se veli deka Turcite donesle memerni
direci od blizina na seloto ^epigovo kade se najduva arheolo{kiot lokali-
tet na anti~kiot grad Stibera. Stru~naci prepoznavaat deka del od kameniot
materijal bil od ostatocite od anti~kite gradbi. Bitolskiot valija od zavist
gi rasipal site ubavi kamewa da go izgradat Kur{umli an kaj takanare~eniot
Riben pazar.
Starite prilep~ani prenesuvaat deka Kur{umli an imal evrejski znaci.
-Na ostatokot od yidot, na otvorite, rozetite se vo forma na {estokraka
yvezda {to e simbol na evrejskite objekti. Kako do{le evrejskite znaci na
turski objekt, te{ko se odgatnuva, za{to ne se pameti, a i istorijata ne za-
bele`ala, vo Prilep da `iveele kozjnae kolku Evrei ili pak imalo sinagoga
- veli star prilep~anec.
^ento i
Aleksandar
Veliki
do yidot
Okolinata na yidot na Kur{umli an pos-
lednive godini e oblagorodena so nekolku ur-
banisti~ki intervencii. Ednata strana e adap-
tirana vo kamena letna scena za izveduvawe
na kulturno nastani, dodeka vo blizinata na
drugata strana e postaven spomenikot na prvi-
ot pretsedatel na ASNOM, Metodija Andonov
^ento. Vo kompleksot na plo{tadot, arhitek-
tite go postavija i spomenikot na Aleksandar
Makedonski, podarok na gradot od biznismenot
so prilepsko poteklo od SAD \or|ija Xorx
Atanasoski.
Anot graden
so anti~ki kameni direci
Spored istoriskite podatoci, Kur{umli an bil izgraden od Turcite pri
doa|aweto na Balkanot, za{to Prilep bil poznat ekonomski centar. Trgovci
so karavani i pridru`ba doa|ale i preno}uvale vo anot. Vo pridru`nite
objekti imalo i pondila za smestuvawe i prehrana na kowi, kobili i magari-
wa. Zapi{ano e deka portata na Anot bila golema da mo`at da vlezat i kami-
li.
Edno od predanijata veli deka pokrivot na Anot bil oloven i zatoa Tur-
cite go narekle Kur{umli an. Pri gradbata na bliskata ^ar{i xamija, nemale
dovolno materijali i go rasturile olovniot pokriv na Anot da ja pokrijat
xamijata.
Vo okolinata na yidot u{te stojat golemi mermerni, oblikuvani blokovi i
stolbovi. Vo predanijata na Cepenko se veli deka Turcite donesle memerni
direci od blizina na seloto ^epigovo kade se najduva arheolo{kiot lokali-
tet na anti~kiot grad Stibera. Stru~naci prepoznavaat deka del od kameniot
materijal bil od ostatocite od anti~kite gradbi. Bitolskiot valija od zavist
gi rasipal site ubavi kamewa da go izgradat Kur{umli an kaj takanare~eniot
Riben pazar.
Starite prilep~ani prenesuvaat deka Kur{umli an imal evrejski znaci.
-Na ostatokot od yidot, na otvorite, rozetite se vo forma na {estokraka
yvezda {to e simbol na evrejskite objekti. Kako do{le evrejskite znaci na
turski objekt, te{ko se odgatnuva, za{to ne se pameti, a i istorijata ne za-
bele`ala, vo Prilep da `iveele kozjnae kolku Evrei ili pak imalo sinagoga
- veli star prilep~anec.
^ento i
Aleksandar
Veliki
do yidot
Okolinata na yidot na Kur{umli an pos-
lednive godini e oblagorodena so nekolku ur-
banisti~ki intervencii. Ednata strana e adap-
tirana vo kamena letna scena za izveduvawe
na kulturno nastani, dodeka vo blizinata na
drugata strana e postaven spomenikot na prvi-
ot pretsedatel na ASNOM, Metodija Andonov
^ento. Vo kompleksot na plo{tadot, arhitek-
tite go postavija i spomenikot na Aleksandar
Makedonski, podarok na gradot od biznismenot
so prilepsko poteklo od SAD \or|ija Xorx
Atanasoski.